Območje Stolpniške, ki se nahaja na severnem robu Savskega naselja, je eno redkih večjih še nepozidanih zemljišč blizu središča mesta, ki po eni strani predstavlja priložnost za gradnjo nove prijazne soseske s prepotrebnimi dostopnimi stanovanji. Po drugi strani pa obstaja nevarnost, da bi tu zraslo še več stanovanj, ki so za veliko večino povsem nedosegljiva, in takih trgovin ter gostinskih obratov, ki ne odgovarjajo na naše potrebe.

Vzhodni del območja (13.077 m2) je v lasti družbe Medex, ki ima na njem svojo proizvodnjo in zaenkrat ne načrtuje premikov. Zahodni del območja (17.993 m2) pa je v lasti Slovenskega državnega holdinga, d.d. (SDH), torej v državni lasti. Aktualna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo ob ukinitvi slabe banke javni del območja prenesla na Stanovanjski sklad RS in s tem zagotovila gradnjo nujno potrebnih neprofitnih stanovanj, a je obljubo prelomila in zemljišče prenesla na SDH, ki zaenkrat ostaja v vlogi investitorja. SDH oz. njegova družba DSU: Družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o. želi na zemljišču graditi stanovanja – pod kakšnimi pogoji in po kakšni ceni naj bi jih oddajala ali prodajala ostaja neznanka.

Na območju deluje Participativna ljubljanska avtonomna cona – PLAC, ki poseduje nekdaj zapuščeno stavbo menze propadlega podjetja CPL. SDH je z uporabniki PLAC-a v sporu. Ta izhaja iz tožb, ki jih je prvi podedoval od DUTB, ki je tožbe vložil zaradi t.i. motenja posesti v času zasedbe stavbe l. 2022. Komunikacija med njima je omejena, nasprotni sta si tudi njuni viziji razvoja območja. Skupnost PLAC-a ima podporo neodvisne umetniške scene in angažirane civilne družbe, posredno pa tudi Ministrstva za kulturo, ki avtonomno cono razume kot legitimno obliko političnega in kulturnega udejstvovanja izven institucionaliziranih okvirjev. Vse tri koalicijska stranke pa so se Glasu ljudstva tudi zavezale, da bo vlada zaščitila vse obstoječe avtonomne prostore in podpirala vzpostavljanje novih.

Območje Stolpniške naj bi se v prihodnjih letih razvilo v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN 234: Soča J, ki bo pripravljen z upoštevanjem variantnih rešitev. 

Variantne rešitve urbanistične ureditve obravnavanega območja so razdelani predlogi ureditve prostora, na osnovi katere se pripravi Občinski podrobni prostorski načrt. Variantne rešitve najpogosteje izdelajo tri različne avtorske skupine arhitektov in njihovih sodelavcev. Skupine za izdelavo variantnih rešitev dogovorno določita investitor in Mestna občina Ljubljana. Izdelane variantne rešitve izdelovalci predstavijo komisiji za izbor najprimernejše rešitve. Komisija je sestavljena iz predstavnikov investitorjev in Mestne občine Ljubljana, občasno sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki. Na podlagi treh izdelanih variantnih rešitev je nato izbrana ena variantna rešitev, lahko pa se pripravi tudi sintezna rešitev, ki je splet dveh ali več variantnih rešitev. Variantna rešitev je podlaga za pripravo prostorskega akta (v tem primeru OPPN 234: Soča J), na osnovi katerega bodo investitorji gradili.

V primeru Stolpniške je bila naša pobuda povabljena kot ena od treh pripravljalk variantne rešitve. Za njeno strokovno pripravo smo se povezali z birojem za arhitekturo in urbanizem MONOMO arhitekti.

Rešitev, ki jo moramo pripraviti do 3. septembra 2024 in pri kateri moramo upoštevati okvir postavljen v projektni nalogi,  želimo oblikovati v čim širšem in raznolikem krogu prebivalcev Ljubljane, zato vas vabimo, da se v naslednjih tednih vključite v proces.

Ker je to eden od načinov, kako opozoriti na naše potrebe in želje v mestu in poskus vplivanja na prihodnji razvoj območja, da bi ta sledil dejanskim potrebam prebivalk in prebivalcev.

Ne glede na to da Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) med temeljna načela urejanja prostora vključuje sodelovanje javnosti in določa, naj se javnosti omogoči zgodnje in učinkovito sodelovanje, se to v praksi le redko zgodi. Običajno ostaja vključevanje javnosti na ravni t. i. navidezne participacije – javnost je preko javnih objav in razgrnitev sicer povabljena k sodelovanju, vendar je vključena šele, ko so temeljne odločitve že sprejete, prostorska zasnova pa je že predložena. 

Tokrat je bila pobuda Kaj bomo s Stolpniško? in z njo širša skupnost povabljena k pripravi ene od variantnih rešitev, kar pozdravljamo, saj predstavlja poskus nekoliko drugačnega, bolj odprtega in vključujočega pristopa k oblikovanju OPPN-ja. Participativno snovanje variantne rešitve sicer zahteva dodatna sredstva in časovni vložek, kar pa ob vabilu žal ni bilo upoštevano. Vključevanje javnosti je obenem predvideno samo pri pripravi ene od variantnih rešitev, prav tako ni zagotovila, da bo javnost ustrezno vključena tudi v nadaljnjih korakih prostorskega načrtovanja in gradnje soseske. Ne glede na neoptimalne časovne in materialne pogoje bomo skušali izvesti pripravo variantne rešitve kar se da vključujoče in strokovno.

Procesa smo se pred dobrim letom dni lotili samoiniciativno, brez podeljenega mandata s strani lastnika zemljišča ali občine. Ne glede na to, je bil odziv ljudi dober, kar je jasen znak, da ljudem ni vseeno in da si želijo več možnosti soodločanja o mestu. V proces snovanja vizije razvoja Stolpniške so se vključili raznoliki glasovi – stanovalci v Savskem naselju, obstoječi uporabniki ŠD Zarja, Športnega parka Savsko naselje in PLACa, otroci, mladi in starejši, iskalci stanovanj, ustvarjalci, ki nimajo primernih prostorov za delo… Na participativnih urbanističnih delavnicah in srečanjih je sodelovalo več kot 120 udeležencev (60 raznolikih posameznikov). Vlogo načrtovalcev so tako prevzeli udeleženci delavnic – bodoči stanovalci in uporabniki območja. Nastal je predlog vizije razvoja območja, ki gradi na potrebah prebivalcev, prepoznava vrednost obstoječih lokalnih praks in spodbuja ustvarjanje solidarne urbane skupnosti. Več o procesu in predlogu si lahko ogledate na razstavi Kaj bomo s Stolpniško?, ki je trenutno na ogled v Dvorani Tabor, ali si jo prenesete v pdf obliki. Vabljeni tudi k vključitvi v FB skupino Kaj bomo s Stolpniško?, da boste na tekočem.